cernere
latina editovat
výslovnost editovat
etymologie editovat
Ze stejného základu jako starořecké κρίνειν.
sloveso editovat
- 3. konjugace (souhláskové kmeny)
- tranzitivní
časování editovat
| Čas | Osoba | Aktivum | Pasivum |
|---|---|---|---|
| Infinitiv | – | cernere | cernī |
| Prézens sg. | 1. | cernō | cernor |
| 2. | cernis | cerneris | |
| 3. | cernit | cernitur | |
| Prézens pl. | 1. | cernimus | cernimur |
| 2. | cernitis | cerniminī | |
| 3. | cernunt | cernuntur | |
| Imperativ sg. | 2. | cerne! | – |
| Imperativ pl.. | 2. | cernite! | – |
| Imperfektum sg. | 1. | cernēbam | cernēbar |
| 2. | cernēbās | cernēbāris | |
| 3. | cernēbat | cernēbātur | |
| Imperfektum pl. | 1. | cernēbāmus | cernēbāmur |
| 2. | cernēbātis | cernēbāminī | |
| 3. | cernēbant | cernēbantur | |
| Futurum sg. (první) | 1. | cernam | cernar |
| 2. | cernēs | cernēris | |
| 3. | cernet | cernētur | |
| Futurum pl. (první) | 1. | cernēmus | cernēmur |
| 2. | cernētis | cernēminī | |
| 3. | cernent | cernentur | |
| Konjunktiv imperfekta sg. | 1. | cernerem | cernerer |
| 2. | cernerēs | cernerēris | |
| 3. | cerneret | cernerētur | |
| Konjunktiv imperfekta pl. | 1. | cernerēmus | cernerēmur |
| 2. | cernerētis | cernerēminī | |
| 3. | cernerent | cernerentur | |
| Konjunktiv prézenta sg. | 1. | cernam | cernar |
| 2. | cernās | cernāris | |
| 3. | cernat | cernātur | |
| Konjunktiv prézenta pl. | 1. | cernāmus | cernāmur |
| 2. | cernātis | cernāminī | |
| 3. | cernant | cernantur |