mittere

latina

sloveso

• 3. konjugace (souhláskové kmeny)
• tranzitivní

časování

Čas	Osoba	Aktivum	Pasivum
Infinitiv	–	mittere	mittī
Prézens sg.	1.	mittō	mittor
	2.	mittis	mitteris
	3.	mittit	mittitur
Prézens pl.	1.	mittimus	mittimur
	2.	mittitis	mittiminī
	3.	mittunt	mittuntur
Imperativ sg.	2.	mitte!	–
Imperativ pl..	2.	mittite!	–
Imperfektum sg.	1.	mittēbam	mittēbar
	2.	mittēbās	mittēbāris
	3.	mittēbat	mittēbātur
Imperfektum pl.	1.	mittēbāmus	mittēbāmur
	2.	mittēbātis	mittēbāminī
	3.	mittēbant	mittēbantur
Futurum sg. (první)	1.	mittam	mittar
	2.	mittēs	mittēris
	3.	mittet	mittētur
Futurum pl. (první)	1.	mittēmus	mittēmur
	2.	mittētis	mittēminī
	3.	mittent	mittentur
Konjunktiv imperfekta sg.	1.	mitterem	mitterer
	2.	mitterēs	mitterēris
	3.	mitteret	mitterētur
Konjunktiv imperfekta pl.	1.	mitterēmus	mitterēmur
	2.	mitterētis	mitterēminī
	3.	mitterent	mitterentur
Konjunktiv prézenta sg.	1.	mittam	mittar
	2.	mittās	mittāris
	3.	mittat	mittātur
Konjunktiv prézenta pl.	1.	mittāmus	mittāmur
	2.	mittātis	mittāminī
	3.	mittant	mittantur

význam

1. poslat, posílat
2. pouštět, pustit

související

• amittere
• admittere
• committere
• immittere
• remittere
• missus
• misisti
• miserant
• missio